Vzgoja in vedenje psa

Mopsi so majhni psi, ki so navadno živahni, družabni, učljivi in precej pogumni. Znano je, da so precej občutljivi na hrup oz. na ton človeškega glasu, zato je potrebno paziti na glas, kadar jih karamo. Gre za pasmo, ki potrebuje iin zahteva zelo veliko pozornosti od svojega lastnika in so včasih lahko celo naporni, če te pozornosti niso deležni.

Žal niste napisali koliko je psička stara in ali že od vsega začetka opažate njeno boječnost ali je to nekaj novega.

Selitev je za kužka vsekakor stres, vendar se večina psov ob prisotnosti svojih lastnikov in stvari, ki so jih imeli že prej ter imajo njihov vonj, hitro privadi na novo okolje. Nekateri psi pa so bolj boječi. Znaki stresa pri psih so navadno sopenje, tresenje, slinjenje, skrivanje, cviljenje,...

Psički lahko pomagate z uporabo feromonov. To so kemične substance, s pomočjo katerih si pripadniki iste vrste izmenjujejo informacije. Tako doječa psica izloča pomirjevalne feromone, ki krepijo vez med njo in mladički in jim dajejo občutek varnosti in udobja. Ta lastnost feromon se ohrani tudi v odrasli dobi psa.

Feromone najdete v preparatu *D.A.P.*, ki je v obliki električnega razpršilca ali pa spreja.

Električni razpršilec v zrak stanovanja sprošča feromone, ki žival pomirijo in ji dajo občutek varnosti, domačnosti.
Feromoni so vrstno specifični in ne delujejo na ljudi ali druge živali. En razpršilec je dovolj za stanovanje velikosti 50-70 m^(2), eno polnilo zadostuje za približno 4 tedne. Najbolje je razpršilec namestiti v prostor, kjer se kuža največ zadržuje. Razpršilec mora biti stalno vključen, da se prostor navzame feromonov. Uporaba je priporočena vsaj en mesec.

Seveda pa je pomembno tudi sodelovanje lastnika-vzpodbujanje kužka (vendar ne pretiravanje-pretirano božanje in nagrajevanje napačnega vedenja), igra, prisotnost lastnika,.... Poskrbite, da ob odhajanju od doma, če psičko pustite doma, ne naredite ''scene''. Enostavno se odpravite ven in psičke ne vznemirjajte, je ne božajte, ji ne prigovarjajte z mehkim glasom,... Pustite ji najljubšo igračo, morda kakšno stvar z vašim vonjem ali pa jo navadite, da počaka na svojem prostoru (morda v zato namenjeni posebni ogradi).

Sprej se lahko uporabi tako v stanovanju kot na prostem, vendar ga nikoli ne pršimo po psu! Popršite lahko ovratnico, rutko, posteljo,... Preden pride kuža v stik s popršenim predmetom, pa je potrebno počakati 15 minut, da se nosilec feromonov (alkohol) sprosti, saj kužka lahko drugače moti. Sprej deluje okrog dve uri (idealno kadar greste na sprehod v novo okolje).

Če ste na sprehodu in se psička vkoplje ter noče naprej, vztrajajte! Nikar psičke ne dvigujte. Poskusite ji prigovarjati, jo morda zamotiti z igro. Če psička noče naprej, se vrnite domov. Bodite vzrajni in potrpežljivi (tako s psičko kot z vašim fantom-poskusite najprej spremeniti njegove odzive, nato pa še psičkine).

V primeru, da psička še vedno ne bo jedla in bo kazala še kakšne znake bolezni, obiščite veterinarja.
Hropenje je lahko znak stresa, je pa lahko tudi znak bolezni. Mops je kratkogobčna pasma, ki ima lahko težave z dihanjem (predvsem se ta značilnost pasme pokaže ob razburjenju), zato bodite pozorni na obnašanje psičke in v primeru dvoma ter, če se stanje ne izboljša vseeno obiščite veterinarja, ki bo izključil prisotnost bolezni.

Navedli ste, da občasno kuža dobi epileptični napad.
Žal pa niste navedli ali je ta diagnoza potrjena in ali kuža dobiva kakšna zdravila.
Prav tako niste omenili ali ste veterinarju na pregledu povedali za padec in napade in kakšen je bil njegov odziv.
Skrbi vas, ker se je agresija kužka pojavila nenadoma. Pa se je res? Pravite, da je že prej renčal na fanta.

*_Agresija _*se pojmuje kot grožnja oz. škodljivo obnašanje, usmerjeno proti drugi živali ali človeku. Sem spada vse od renčanja, kazanja zob, godrnjanja, hlastanja, ščipanja, grizenja ali napada.
Vzroki agresije so lahko zdravstveni, vedenjske motnje ali kombinacija obeh.

Medicinski vzroki so lahko:
- hipotireoidizem: ščitnica proizvaja premalo hormona. Znaki so navadno: povečana telesna teža, letargija-umirjenost, nezainteresiranost, izguba dlake,...
- prirojene ali pridobljene nevrološke motnje: hidrocefalus, vnetje možganskih ovojnic, travma glave, tumorji, epilepsija

_*Epilepsija *_je pojav ponavljajočih se, občasnih napadov, ki nastanejo zaradi neusklajenega delovanja nevronov v možganih.
Mehanizem ni popolnoma jasen. Verjetno nastanejo motnje, ker snovi, ki prenašajo dražljaje (nevrotransmiterji) niso v pravem kemičnem ravnotežju. Navadno se pojavi med starostjo 6 mesecev do 5 let, v povprečju pri psih starih 2-3 leta.
Pojavi se lahko pri vseh pasmah, je pa večja možnost, če gre za genetsko predispozicijo.Večja pojavnost epilepsije je pri beaglih, nemških ovčarjih, irskih setrih, pudlih, bernardincih, malamutih, španijelih, prinašalcih,...

Napadi so lahko blagi oz. delni (pojavijo se le na določenem delu telesa ali strani telesa) ali pa generalizirani (prizadenejo celo telo).
Najpogosteje so znaki naslednji: žival leži na boku, prisotna je nekontrolirana aktivnost mišic-trzanje, brcanje, veslanje nog, slinjenje, lahko uriniranje ali iztrebljanje. V blažji obliki, pa se pojavi omedlevica, brez znakov napada.

Napad poteka v večih fazah. Tik pred napadom žival postane nemirna, se prestopa, išče pozornost, se slini, cvili ali se skriva. V fazi samega napada je žival lahko vznemirjena, se slini, bruha, nekoordinirano se giblje, omedli, trza. Ta faza lahko traja nekaj minut. Po napadu je žival zmedena, se giba nekoordinirano, lahko celo začasno oslepi.
Kaj točno sproži napad, ni znano. Pogosto pa do napada pride, ko je pes vznemirjen (po igri, ob prihodu ljubljene osebe,...). Včasih pa se napad pojavi tudi med spanjem.

Če napad traja kratek čas in se pojavi le občasno, ne gre za urgentno stanje, vendar je priporočen obisk pri veterinarju, Psa opazujte, da boste laže odgovorili na vprašanja. Pomembno je dobro opisati potek napada in obnašanje psa, kako pogosto se napadi pojavljajo, koliko časa trajajo, ima žival kakšna zdravila, je imela kakšno poškodbo,...
Če pes potrebuje zdravila, jih predpiše veterinar. Vendar bolezen ni ozdravljiva. Z zdravili se uravnava pojav, pogostost, moč in trajanje napadov.

Če ima vaš kuža napad, ostanite mirni. Ne prijemajte živali za gobec, saj vas lahko ugrizne (pes ne bo pogoltnil jezika, se pa vanj lahko ugrizne). Poskrbite, da v bližini ni nevarnih predmetov, kjer bi se pes lahko poškodoval. Merite čas napada, bodite pozorni na potek napada. Če napad traja dlje kot 5 minut ali se ponovi v kratkem intervalu, pohitite k veterinarju. Ostanite psu ob strani in ga mirite med okrevanjem.

Napadi so lahko tudi znak _*drugih bolezni*_: prirojenih motenj, neravnovesja glukoze v krvi, zmanjšane količine kisika v krvi, ledvičnih motenj, bolezni jeter, infekcije, tumorjev, zastrupitve, vročine, poškodbe možgan,...

Poleg epilepsije (ki jo omenjate), so lahko vzrok agresiji tudi _*blažji napadi*_, ki se pojavijo v predelu možgan, ki kontrolira agresijo (hipotalamus, limbični sistem) in se kažejo kot nenadni, neizzvani napadi agresije.
Določene pasme psov, so bolj nagnjene k tej obliki agresije - špringer španijel, koker španijel, bullterier, pudelj, zlati prinašalec.
Znaki agresije izzvane zaradi takih napadov so:
- spremeba obnašanja tik pred pojavom napada
- nenadna agresija brez pravega vzroka ali zaradi vsakdanje stvari
- lahko se pojavi slinjenje, razširjene zenice ali praznjenje analnih vrečk
- agresivna drža

Po napadu je kuža lahko depresiven, nezainteresiran, se ne odziva na ukaze, strmi v prazno ali spi.
Nekateri taki psi, se odzivajo na zdravljenje z antikonvulzivi (ki se uporabljajo tudi za zdravljenje epilepsije).

Morda gre pri vašem kužku za to obliko agresije ali pa se je morda ob padcu poškodoval.
Če se tako obnašanje nadaljuje ali celo poslabša ali pa se epileptični napadi začno pojavljati pogosteje, poiščite pomoč pri veterinarju.

Če kuža pokaže agresijo, se odzovite mirno, vendar trdno (kot že do sedaj). Poskusite psička miriti z nežnim glasom in se mu počasi približajte. Morda se lahko spustite na njegov nivo (počepnite). Lahko poskusite s kakšnim priboljškom. Če kuža še renči in se umakne, ga je morda najbolje pustiti pri miru.
Poskusite pa lahko tudi z uporabo feromonov, ki se sproščajo v zrak in kužka pomirjajo, mu dajo občutek domačnosti ter zmanjšujejo zanke tesnobe in strahu.
 

Psi markirajo svoje področje z urinom, da označijo svoj teritorij in potrdijo pripadnost temu področju.
Samci naj bi pri tem dvigovali nogo zato, da teritorij označijo na določeni višini in te oznake naslednji samec, ki pride mimo ne bi spregledal, pravtako pa naj bi bil vonj tako dalj časa prisoten.

Ko pes označi teritorij, se iz urina izločijo posebne kemikalije, ki ostanejo na mestu uriniranja. Pes te kemikalije zavoha ob ponovnem obisku tega mesta in ga ponovno označi. Zato je zelo pomembno, da to mesto, če pes urinira v hiši, dobro očistimo.
Najboljša so čistila, ki vsebujejo antimikrobne encime, ki razbijejo molekule in s tem nevtralizirajo vonj. Psi imajo namreč bolj občutljiv voh kot ljudje in navadna gospodinjska čistila, čistilci za preproge in čistila na osnovi amoniaka, vonja urina ne odstranijo dovolj. Najbolje je, če pred uporabo čistila, površino temeljito obrišete s krpo ali papirnato brisačko oz. temeljito popivnate tekočino iz preproge.

Pes lahko urinira na neprimernih mestih iz medicinskega vzroka (vnetje mehurja, kamni, diabetes, druge metabolne bolezni...) ali pa gre za motnjo obnašanja. Pregled pri veterinarju bo izločil medicinske vzroke.

Ali se je markiranje pri vaših psičkih pojavilo pred kratkim ali je že dalj časa prisotno?
Ste v zadnjem času doma uvedli kakšno spremembo (morda nova oprema, nov družinski član, odsotnost družinskega člana, ste vi morda več odsotni, ste psom spremenili rutino,...)?
Morda kužki z markiranjem želijo pritegniti vašo pozornost ali pa izražajo upor in svojo dominanco?
Če se markiranje pojavlja izjemoma zdaj, pomislite ali bi se psička morda zdaj gonila, če ne bi bila sterilizirana? Včasih tudi sterilizirane psičke oddajajo vonj, ki kužke vznemiri. Ker sta dva, morda tekmujeta za njeno naklonjenost ali za svoj teritorij. V vaši prisotnosti zato ne makirata, ker ste vi gospodar. Ko pa obrnete hrbet, se začne tekma.
Kužkov ne kaznujte. Razen v primeru, če ju ujamete pri uriniranju. S trdim glasom prepovejte početje, pošljite ju na prostor.

Če se to dogaja redno in ne gre le za markiranje, ampak nastane prava luža, poskusite kužkoma ponovno pokazati kam naj hodita na potrebo. Peljite ju ven, najbolje, da nekaj časa hodite na isto mesto ter ob istem času (zjutraj, opoldne, po jedi, po igri, zvečer) ter ju vzpodbujajte, da opravita potrebo. Uporabljajte vedno enake besede ali stavke. Če opravita potrebo zunaj, ju seveda pohvalite. Prav tako pazite, da ne boste vedno takoj po opravljanju potrebe odhiteli domov. S kužkoma se zunaj še malo poigrajte.
Predvsem bodite vztrajni in potpežljivi.

Morda lahko poskusite z uporabo feromonov. Feromoni bodo psičkom dali občutek umirjenosti, varnosti in domačnosti.

Pravite, da se je psička močno navezala na vašega sina in ga je skrbno čuvala, se z njim igrala in ga močno pogrešala, ko je bil odsoten.
Kaj se je torej zgodilo, da je kar naenkrat psička začela nanj renčati oz. je postala ljubosumna?
Verjamem, da ste sina naučili kako ravnati s psom, vendar preden psičko kar oddate, dobro premislite. Morda je šlo za enkratno napako in se je psička pretirano odzvala. Morda se je zgodilo kaj kar ste spregledali.

Da bi psičko kar uspavali ni smiselno. Prav tako je z zakonom prepovedano uspavati zdravo žival.

Ste pomislili, da bi s psičko poiskali pomoč pri veterinarju, ki se ukvarja z obnašanjem psov?
Ta bi vam, po temeljitem pogovoru in opazovanju psičke in vas, lahko pomagal z nasvetom kako ravnati s psičko oz. kako preprečiti ponovitev dogodka.
Morda bi s psičko lahko obiskali pasjo šolo, kjer se lahko naučite kaj novega in delite izkušnje z drugimi pasjimi lastniki in kinologi.

Če ste dobro premislili in psičke vseeno ne želite obdržati, poskusite poiskati nekoga, ki bi psičko vzel k sebi. Bodite pazljivi, da najdete zanesljivo osebo, ki ve kako ravnati s psom in jo tudi seznanite z vašimi izkušnjami

Kužka ni nujno peljati v šolo, je pa to vsekakor priporočljivo.
Sploh, če si želite lepo vzgojenega, ubogljivega in socializiranega kužka, pa je to npr. vaš prvi kuža ali pa se le ne znajdete najbolje v ''igri Kdo bo glavni''.

V šoli ne vzgajajo le kužkov, ampak tudi pasje lastnike. Če je to vaš prvi kuža, vam bo morda koristila tudi družba drugih pasjih lastnikov, ki bodo z vami delili svoje izkušnje. Predvsem pa vam pokažejo kako se da kužka marsikaj naučiti s pozitivnim pristopom in ne s kaznovanjem.

Kuža v šolo lahko vstopi v različnih starostih. Ponekod obstajajo igralne urice že za zelo majhne mladičke (4-6 mesecev). Večina jih začne z malo šolo (od 6 mesecev starosti naprej). Lahko pa kuža pristopi tudi kasneje, vendar je bolje, če se vključi čimprej.

V Ljubljani oz. okolici deluje več kinoloških društev. Pri večini se je potrebno prijaviti v šolo nekoliko pred samim začetkom vaj. Kje vaje potekajo, vas obvesti društvo ob prijavi. Cene se med društvi nekoliko razlikujejo. Najbolje, da pokličete nekaj društev in se pozanimate za cene, termine vaj in morebitno potrebno opremo (posebna ovratnica, priboljški, igrača za aport,...).
Več podatkov o obstoječih društvih in klubih lahko dobite na: http://www.kinoloska-zveza.si/sl/drustva/?PHPSESSID=6ef0078ca476c2c13f312cb839caae88

Če je hobi vaše psičke, uničevanje vašega pohištva, je res najbolje, da ji omejite gibanje medtem, ko ste zdoma.
Poskrbite pa, da bo psička imela dovolj prostora za osnovno gibanje-vstajanje, leganje, obračanje. Morda je rešitev posebna ograjica, ki je dovolj visoka, da je psička ne preskoči in jo lahko namestite oz. sestavite po vaših željah-zavzame kolikor prostora želite. Lahko uporabite tudi kletko, vendar naj bo ta dovolj velika, da psička ne bo utesnjena. Poskrbite tudi za zabavo in psički v kletko ali ogrado namestite najljubšo igračo ter skodelico z vodo.
Ko pa ste doma, naj bo psička spuščena in naj čas preživlja z vami. Privoščite ji tudi dolg sprehod, da se razgiba.
Verjetno bo potrebnega malce prilagajanja na omejeni prostor. Psička bo morda protestirala, zato bodite vztrajni, ne popuščajte in jo seveda pohvalite, ko bo mirno počakala na vašo vrnitev.

Da bi kužku dopovedali, da je njegovo stranišče zunaj in ne v stanovanju, boste potrebovali predvsem veliko potrpljenja.
Verjetno ste že opazili, če kuža potrebo opravlja ob približno enakih urah vsak dan. Ko se bliža njegova ura, ga odnesite ven in nekaj časa počakajte. Ne odhitite domov takoj, ko se polula, ampak mu dajte nekaj časa, da malo prevoha in pregleda okolje. Tako bo tudi povezal opravljanje potrebe s sprehodom in zabavo.
Ko opravi potrebo, ga obvezno pohvalite, pobožajte, lahko mu privoščite tudi priboljšek. Če pa potrebo opravi v stanovanju, ga okarajte, vendar samo, če ga ujamete pri delu! Nikar mu ne porivajte gobčka v lužico ali blato in ga ne kaznujte ''za nazaj'', če je potrebo opravil, ko vas ni bilo v bližini.
Če opravlja potrebo v stanovanju stalno na istem mestu, poskrbite, da bo to mesto dobro očiščeno in razkuženo. Če je to preproga, jo odstranite, saj vonj, ki ostane, kužka privlači, da ponovi dejanje.

Bodite mirni in potrpežljivi. Kužka pogosto kar tako odnesite ven in mu dajte možnost, da opravi potrebo. Takoj ga pohvalite. Sčasoma bi kužku moralo postati jasno, da je pohvaljen le, ko opravi potrebo zunaj in, ker vam verjetno želi ustreči, se bo potrudil in potrebo opravil zunaj.

Pravite, da se je vaša labradorka iz prikupne pobalinke spremenila v
pravega terorista. Le kaj se je zgodilo? Je kriva le starost (pravijo, da s starostjo postanemo manj potpežljivi in
bolj sitni) ali je prišlo do kakšne spremembe v okolju, v katerem psi?ka živi?
Starejši kot je kuža, težje se navadi na spremembe v okolju, ki ga dobro pozna. Zato je potrebno spremembe predstaviti postopno in z občutkom.
Ustrahuje mimoidoče ljudi ali pse? Se je prej dobro razumela z drugimi kužki? Morda je doživela kakšno neprijetnost in jo mimoidoči oz. tuji psi spomnijo na to.

Že prej ni prenesla pogleda na mačke? To težavo boste verjetno težje rešili. Psičko imejte na vrvici, sploh, če
veste, da so v bližini muce. Ko opazi muco in začne vleči vrvico ter renčati ali lajati, močno potegnite za vrvico in ji strogo ukažite naj neha-jasen NE! ali FUJ!. Nato pot nadaljujte kot, da muce sploh ne opazite. Če se odzove pravilno jo seveda takoj pohvalite.
Enako ravnajte z mimoidočimi.
Poskusite pa kontrolirati tudi vaše reakcije. Verjetno ste zdaj že navajeni na njeno ustrahovanje in ga pričakujete, zato spremenite govorico telesa, ko se kdo približuje-napnete vrvico, postanete živčni, jo že prej
opozarjate? Poskusite se sprostiti, vrvica naj bo ves čas enkomerno napeta, mimoidočega pa ignorirajte. Lahko pa jo tudi zamotite s priboljškom ali igračo, dokler mimoidoči ne odide. Ne pozabite psičke pohvaliti ob primernem odzivu.

Glede obnašanja doma:
Psička se umika, godrnja in končno pokaže zobe. To je pasja govorica za-Pusti me pri miru.
Se to dogaja le po sprehodih oz. igri zunaj, ko je psička že utrujena in si želi miru? Če je tako, je ne vabite več k igri, ampak ji pustite, da se umakne in spočije. Prav tako naučite sina kdaj je pametno psičko pustiti pri miru.
Motnje v komunikaciji namreč lahko vodijo v agresijo. Prav vsak kuža lahko v določeni situaciji ugrizne, tudi šolan pes in celo svojega lastnika!

Predvsem bodite potrpežljivi, a dosledni! Če vi ne boste uveljavili svoje volje, jo bo Gaja gotovo poskušala.

Psi večjih pasem odraščajo nekako do dveh let starosti. Ta čas jih pravzaprav še lahko smatramo za mladiče, pa čeprav niso več male kepice. V tem času se tudi najbolj intenzivno učijo in spoznavajo okolje. Še mladičku je potrebno predstaviti veliko različnih situacij, ki lahko nastanejo v okolju, v katerem bo kuža živel. S tem kužka socializiramo. Včasih pa se zgodi, da se kuža kljub znani situaciji prestraši in to lahko pokaže z laježem.
Morda je vaša psička bolj bojazljiva, saj pravite, da laja le na neznane ljudi. Lajež je lahko neke vrste uteha, češ, „Saj se sploh ne bojim!" oz. opozorilo „Ne približuj se, se ne bojim!" in je nekakšna refleksna reakcija, ko se psička prestraši oz. se znajde v njej neprijetni situaciji.

Ko psička zalaja na mimoidočega, je ne karajte preveč. Poskusite jo že prej zamotiti z igro ali priboljškom ter mimoidočega ignorirajte. Če psička ne zalaja, jo seveda takoj pohvalite. Če zalaja, izrecite ukaz NE!, Fuj! ali TIHO! (kar pač že uporabljate in psička že pozna pomen besede), lahko tudi sede in počaka, da tujec odide.
Če se odzove pravilno, sledi pohvala. Bodite potrpežljivi.

Svojega štirinožnega prijatelja lahko zaposlite na več načinov. Najpomembnejši so seveda sprehodi, ki naj bodo primerni pasmi in starosti psa.
Na tržišču pa lahko dobite raznovrstne igrače in pripomočke, ki zaposlijo psa. Pri nakupu igrač bodite pozorni na njihovo kvaliteto. Nekatere igrače psi lahko nagrizejo in jih trgajo na manjše koščke, katere lahko vaš pes potem pogoltne. Ti deli igrač predstavljajo v prebavilih psa tujek in že vas lahko čaka obisk pri veterinarju.
Zato vam priporočamo nakup originalnega KONG-a, igrače iz trpežne gume. Izbirate lahko med različnimi oblikami in velikostmi. V konga lahko stisnete posebno pasto ali pa vstavite pasje piškotke in tako svojega psa še dodatno stimulirate k grizenju le tega.

Zimski čas je posebej nevaren za tačke. Obilica snega in soli nagriza blazinice in medprstne prostore zato jih je potrebno ustrezno zaščititi še pred sprehodom. Veyxoderm photenbalzam je pravi pripravek za takšno zaščito, ne samo pozimi ampak v vsakem letnem času.