Sterilizacija psičke/ sterilizacija mačke

Objavljeno: 09.05.2011

Število zavrženih živali se vsako leto poveča predvsem v času dopustov, pa tudi zaradi nezaželenih legel, saj lastniki ne poskrbijo za pravočasno sterilizacijo ali kastracijo živali.

Sterilizacija mačke ali sterilizacija psice je preprost kirurški postopek pri katerem živali odstranijo jajčnike ali jajčnike in maternico.

Potek

Poseg poteka v splošni anesteziji. Žival mora biti tešča. Veterinar preko reza v trebušni steni odstrani reprodukcijske organe in rez zapre, navadno s podkožnimi šivi, ki se sami razgradijo, tako, da šivov ni potrebno odstranjevati. Psička lahko dobi samolepilni obliž, ki varuje rano, ni pa nujno.

Žival lahko gre domov še isti dan popoldan ali proti večeru. Veterinar vam bo morda dal zaščitni ovratnik, s katerim preprečite lizanje rane. Še nekaj dni je potrebno imeti žival pod nadzorom (poskrbite, da ne skače preveč, si ne liže rane) ter biti pozoren na celjenje rane (da ni otekanja, rdečine, odpiranja šivov).

Tveganje

Gre za rutinski poseg, pri katerem največje tveganje predstavlja anestezija, zato pred posegom veterinar psičko oz. muco skrbno pregleda (biokemijski pregled krvi: delovanje srca, ledvic, jeter) ter oceni stopnjo tveganja. Med samim posegom se spremlja življenjske funkcije (dihanje, pulz, bitje srca,…).

Kdaj je primeren čas za sterilizacijo?

PSIČKE:

Večina lastnikov psičk se za sterilizacijo odloči okrog šestega meseca starosti, vendar se vedno bolj poudarjajo tudi pozitivni učinki zgodnje sterilizacije. Sterilizacija psice pred prvo gonitvijo naj bi imela največ pozitivnih učinkov. Sterilizacija pred enim letom starosti močno zmanjša pojav bolezni, predvsem tumorjev mlečnih žlez.

Puberteta pri psičkah nastopi različno, glede na pasmo, velikost. Večinoma pa je to od 6. meseca starosti naprej. Gonitev poteka navadno dvakrat na leto (spomladi in jeseni).

Psičke zato največkrat steriliziramo pred prvo gonitvijo, v kolikor ne gre za vzrejno žival. Tako preprečimo neželeno brejost in mladiče, zmanjša pa se tudi pojavnost tumorjev mlečne žleze, reprodukcijskih organov, vnetja reprodukcijskih organov (npr. piometra ali gnojno vnetje maternice je urgentno stanje in je lahko smrtno nevarno) ter možnost inkontinence.

Sterilizacija med gonitvijo ni priporočljiva, saj je takrat povišana raven nekaterih hormonov (gonitev traja različno dolgo, od enega do treh tednov) ter so določeni organi bolj prekrvavljeni in se s tem poveča možnost krvavitev. Psičko naročite na poseg nekaj tednov po gonitvi. V primeru sterilizacije po kotitivi, je najbolje počakati, da mladiči prenehajo sesati ter, da se uravna nivo hormonov in se tkivo mlečne žleze regenerira.

MAČKE:

Muca spolno dozori med 4. in 6. mesecem starosti, zato jo je priporočljivo sterilizirati pred pojavom prvega gonjenja, da se izognete težavam (glasno oglašanje, markiranje, potepanje, neželena brejost...).

Veterinarji brez težav sterilizirajo že zelo mlade mucke, saj zgodnja sterilizacija ne zavre rasti živali ter nima vpliva na normalno odraščanje in razvoj.

Mačke se lahko parijo skozi celo leto, največkrat pa nekje od marca do septembra. Gonitev traja od nekaj dni do tedna ali celo dveh in se lahko ponavlja v intervalu tedna ali dveh. Ob tem se mačka lahko precej utrudi, saj ima navadno manjši apetit, se stalno oglaša in poskuša privabiti samce. Prav tako visok nivo nekaterih hormonov lahko negativno vpliva na reprodukcijske organe. Ni dokazov, da bi mačka morala imeti leglo vsaj enkrat pred sterilizacijo. Pravzaprav je verjetneje, da so zgodaj sterilizirane mačke manj podvržene določenim obolenjem.

Prednosti sterilizacije

Najbolj očitna je preprečitev neželene brejosti in legel. Sterilizacija pa tudi močno zmanjša verjetnost nastanka tumorjev mlečne žleze, zmanjša se pojavnost navidezne brejosti, manjša je možnost nastanka vnetja maternice ter ni več motenj v hormonskem ravnotežju.

Za lastnike je vsekakor dobrodošlo tudi, da se psička ne goni več in zato ni več tako zanimiva za samčke oz., da mačka ne kaže več značilnega vedenja v obliki oglašanja in nastavljanja zadka.

Pozitivne strani sterilizacije so poleg odprave neželjene brejosti predvsem bolj zdrave živali, saj se zmanjša možnost pojava tumorjev mlečne žleze ter tumorjev ostalega reprodukcijskega trakta, zmanjša se pojav vnetij (npr. piometre-gnojnega vnetja maternice, ki je lahko precej urgentna in nevarna situacija) ter možnost pojava navidezne brejosti.

Prav tako se pri nesteriliziranih živalih lahko pojavijo težave z odlakanostjo, saj hormon estrogen, katerega nivo se poviša med gonitvijo, zavre anageno fazo rasti dlake, zato take dlake prej odpadejo in se kožuh lahko razredči.

Sterilizirane živali so mirnejše, prijaznejše, bolj nežne, lahko celo bolj čiste - psička nima več močnega nagona, da si mora poiskati partnerja za parjenje, zato je manjša nevarnost pobega in poškodb, prav tako se ognete zbiranju okoliških samcev pred vrati ter krvavemu izcedku.

Nekateri kot negativno stran sterilizacije obravnavajo možnost povečanja telesne teže. Temu se izognete, če prilagodite kvaliteto in količino hrane in priboljškov ter poskrbite za dovolj gibanja.

Po posegu

Kadar psička ali muca ni pod nadzorom je priporočljivo, če nosi zaščitni ovratnik, da preprečite lizanje in grizljanje operacijske rane (bakterije ustne votline lahko okužijo rano) dokler ne odstranijo šivov oz. se rana sama zaceli.

Če se psička (muca) po prihodu domov že dobro počuti in kaže zanimanje za hrano, ji lahko ponudite majhno količino dobro prebavljive hrane in vodo.

Naslednjih nekaj dni nadzorujte aktivnost ter preprečite prekomerne napore.

Morebitni zapletni

1. Najpogostejši, a redek zaplet po sterilizaciji je inkontinenca (puščanje urina) pri psicah. Pojavi se zaradi popuščanja mišice zapiralke mehurja. Lahko se pojavi tudi več let po posegu (1-12 let).
Večja možnost nastanka inkontinence je pri težjih psicah, še posebej pa pri nemških bokserkah. Psice, sterilizirane pred prvo gonitvijo, imajo manjšo možnost pojava inkontinence. Inkontinenco lahko zdravimo z zdravili, ki vplivajo na tonus mišice zapiralke mehurja.

2. Če psička ali mačka liže rano, lahko pride do okužbe z bakterijami ustne votline ter do vnetja, ki ga je potrebno zdraviti z antibiotiki.

3. Žival lahko reagira na šivalni material. Reakcija se pojavi nekaj dni po posegu in navadno mine sama od sebe.

4. Če v telesu ostane delček delujočega jajčnika, se lahko žival še naprej goni in je včasih potrebno poseg ponoviti.